»Resnične težave, kot so prenizke plače in visoke obremenitve, zahtevajo rešitve na drugih področjih, ne v pokojninskem sistemu.«
»Leta 1990 je za eno pokojnino prispevalo v povprečju 2,3 aktivnega prebivalca, danes je to razmerje 1,55, leta 2013 je bilo celo 1,38. In glede na demografske podatke se to razmerje ne bo izboljševalo.«
»Kaj to pomeni šele za tiste z nižjimi plačami in njihovo kupno močjo v prihodnosti, si ne želimo niti predstavljati.«
»Če reformo na grobo ocenimo, je ta slaba. Veliko slabša skoraj že ne more biti.«
»Pa morda ne takoj, ko naj bi predvidoma začela reforma veljati, torej leta 2025, ampak bi se postopno podaljševanje pokojninske dobe in starosti lahko začelo šele leta 2026 ali pozneje.«
»Cilj reforme je, da upokojenci dobijo človeka vreden standard in da imajo kakovostno starost.«
»V okviru pokojninske reforme pripravlja vlada kup ukrepov z dvema ciljema – kako zagotoviti čim višje pokojnine in na drugi strani kako zagotoviti vzdržen pokojninski sistem.«
»Tudi po optimističnih napovedih, ki kažejo, da bi bile izhodiščne pokojnine po reformi lahko za nekatere nekoliko višje, bodo upokojenci zaradi manj ugodnega usklajevanja s plačami dolgoročno na slabšem – njihova kupna moč bo ves čas padala.«
»Samo močen in stabilen prvi pokojninski sistem je zagotovilo za ohranjanje družbene solidarnosti in socialne varnosti vseh upokojencev.«
»Kot drugo pa potrebujemo postopno evolucijo sistema, prvi in drugi steber skupaj lahko dasta 70–80-odstotno nadomestilo in potem še zasebni prihranki v obliki tretjega stebra, s katerim pridemo do 100 odstotkov.«
»Ko smo se lotili tega, smo v šali rekli, polovica države bo jezna na nas, ali tisti, ki vplačujejo ali tisti, ki prejemajo.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju